Kranjski taborniki imamo zelo dobre izkušnje s taborniškim centrom Marindol, ki je postal naš drugi dom. Videli smo, da lahko z dobrim delom center razvijamo in nadgrajujemo, da res odlično in bolje kot večina drugih podobnih prostorov služi svojemu namenu.
Ker smo tudi v našem društvu vedno težje našli taborni prostor, saj so cene za najem stalno rasle, poleg tega pa tujih prostorov ni mogoče do take mere urediti po svoje, smo začeli z iskanjem primernih travnikov po Sloveniji. In to nikakor ni lahko – najti cenovno dostopen travnik, ki bo dovolj stran od hiš, da ne moti drugih, a hkrati dovolj blizu, da lahko napelješ vodo in da je dostopen s tovornjakom, da je dovolj velik in raven, da je obkrožen z gozdom za les in senco ... Ja, trajalo je kar nekaj let, da smo našli pravo priložnost.
V začetku leta 2020 smo pristopili k pogovorom o nakupu zadnjega dela travnika in obkrožajočega gozda, ki je bil naprodaj. Namero smo realizirali šele proti koncu leta 2020. Ker je bil dostop urejen preko tuje parcele, travnik pa tudi nekoliko premajhen, smo se konec leta 2021 uspeli dogovoriti še za nakup travnika ob cesti in okoliških gozdov. Tretji del dogovarjanj (za nakup še preostanka gozda do reke Soče) je trenutno še neuspešen.
Po nakupu se je izkazalo, da zaraščen gozdni rob skriva mnogo odpadkov, ki jih prej nismo videli. Tako smo morali v več delovnih akcijah v zaščitni opremi pripraviti kar 25 palet salonitnih plošč, do konca porušiti lesen nadstrešek in malo hiško, ki je služila kot skladišče (dva stara štedilnika na drva, več kovinskih sodov), odstraniti okrog 150 velikih 10-kilogramskih zidakov, prane plošče, ... In seveda očistiti gozdni rob rastja.
Že pred nakupom smo preverili, da je vodovod dovolj blizu, da bo možno napeljati tekočo vodo. Dolžina ni bila težava, več negotovosti pa je bilo zaradi 60 m višinske razlike med jaškom in tabornim prostorom. Ob veliki podpori občinskega režijskega obrata smo uspeli pridobiti priključek (sami smo morali prebiti betonski jašek vodovoda, priključiti ventile, izpustne pipe in napeljati cev). Mirno pa smo zadihali šele, ko je voda tudi dejansko pritekla skozi pipo pomivalnice pri kuhinji.
Ker je bil travnik precej zaraščen, smo najprej pokosili robidovje in odstranili manjša drevesa ob robu parcele - in jo tako razširili za skoraj dva metra. Na prostor smo za dodatno senco k starim jablanam zasadili še štiri 10-letna slovenska drevesa (lipa, javor, hrast). Največji podvig pa je bila ureditev pešpoti po strmem klancu do obale Soče tik pod tabornim prostorom. Ta projekt je še v delu ...
Čeprav je bilo dela veliko, je delati zunaj v naravi vedno veselje. A pri urejanju tabornega prostora je tudi veliko birokracije – občni zbori za nakup nepremičnine, posebni postopki za nakup kmetijskih zemljišč (predkupne pravice), nato sklepanje pogodb, vpis v zemljiško knjigo, vloga za spremembo namembnosti, izdelava spletne strani ...
Med bolj prijetna "birokratska" opravila pa sodi spoznavanje domačinov in kraja.
Veliko znamo taborniki narediti sami, pri določenih zadevah pa brez strokovnjakov ne gre. Tako nam je podjetje Furnea izdelalo leseno vrtno hišico dimenzij 3 × 2,5 m, ki služi kot shramba za živila in elektronsko opremo. S podjetjem Limnos pa smo postavili rastlinsko čistilno napravo, ki čisti sivo odpadno vodo (umivanje, pomivanje).
Rod Stane Žagar - mlajši ©
